Večina procesov v industriji je v današnjem času vodena avtomatsko in poteka pod nadzorom operaterja, ki skladno z zahtevami in procedurami tehnoloških postopkov upravlja s procesom. Pri tem sistem avtomatizacije skrbi za vodenje in izvajanje regulacijskih zank, prenos informacij med sistemi in operaterjem, osnovno varovanje itd. Motnje, okoljski vplivi in staranje komponent so samo nekateri vzroki, ki povzročajo nepravilno delovanje, kjer je poleg tehnoloških, okoljevarstvenih in poškodbenih aspektov najbolj izpostavljen ekonomski izpad zaradi neplanirane zaustavitve proizvodnje. Podsistemi za odkrivanje, izolacijo in diagnostiko napak postajajo sestavni del sistemov avtomatizacije prvenstveno za doseganje hitrejšega ukrepanja in koordinacije odprave napak, z glavnim ciljem zgodnjega odkritja napake, še preden se le-ta razvije v okvaro.
Izvajanje odkrivanja napak v industrijskih procesih pa ni tako preprosto kot se zdi. Najbolj pogosto se pojavijo omejitve zaradi zastarelosti opreme, nepoznavanja procesov, nezaupanja v sistem zaradi lažnih alarmov… A z naraščanjem stopnje avtomatizacije v industriji in razvojem strojne in programske opreme so razširjene možnosti vgradnje teh sistemov v manjše in cenejše procese, ki temeljijo na uporabi metod, ki so bile predhodno zelo težko izvedljive (statistični pristopi, zahtevne obdelave podatkov, napredni algoritmi vodenja). Sistem za odkrivanje napak je prvenstveno namenjen opozarjanju in kot pomoč pri posredovanju operaterjev, zato je zaželeno sprotno delovanje v realnem času ter odkrivanje tistih nepravilnosti za katere je namenjen.