Študentski projekti in zaključne naloge

Zaključna dela pod mentorstvom: dr. Dušan Gleich, dr. Rajko Svečko, dr. Andrej Sarjaš

Opis: Namen te magistrske naloge je vzpostavitev RTK sistema, ki bo imel možnost delovanja v treh različnih načinih ter razvoj uporabniškega vmesnika, ki bo omogočal označevanje želenega območja, generiranje najkrajše poti in prikazovanje trenutnih koordinat RTK sprejemnika v realnem času. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu je v celoti prikazan postopek konfiguracije RTK naprav, nastavitev bazne postaje, prenos RTK korekcije preko radio komunikacije in uporaba UBX protokola. V drugem delu pa je predstavljen postopek izdelave uporabniškega vmesnika z najpomembnejšimi odseki algoritma, implementacijo ROS sistema in rezultati na terenu opravljenih meritev.

Opis: Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mrež. V vsebini zaključnega dela je opisano raziskovalno delo s področja uporabe polarimetričnega SAR-a. Namen dela je načrtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko določi vlažnost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mreže, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomočjo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in načrtovanje globoke konvolucijske nevronske mreže se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.

Opis: V magistrskem delu je opisan in predstavljen postopek zaznave in razpoznave obraza s pomočjo radarske in laserske tehnike. V prvem delu je opisano delovanje radarja in predstavljeni postopki postavitev tarč v vidno območje radarja ter procesiranje signalov za pridobitev končne slike. V drugem delu je prikazan postopek zajemanja slik zaznanih obrazov s Kinectom in učenje modela s Siamsko nevronsko mrežo za razpoznavanje obrazov. V sklepu so predstavljeni rezultati raziskave in preverjanja zaznave ter razpoznave obraza z radarjem in s Kinectom.

Opis: Cilj magistrske naloge je zaznava dihanja in srčnega utripa. Uporabili smo radarsko tehnologijo, in sicer na tri različne načine oddajanja in sprejemanja EM valov. Za vse tri načine delovanja smo podali teoretično izhodišče in izvedli meritve. Načini delovanja, ki smo jih uporabili, so frekvenčno moduliran zvezni, frekvenčno koračen zvezni in pulzni. Na koncu smo na podlagi meritev ocenili primernost posameznega načina delovanja in radarja, na katerem je implementiran. Obdelavo signalov za vse sisteme smo izvedli v programskem okolju MATLAB.

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko prepoznavanja prstov na roki, s pomočjo katere lahko v ozadju upravljamo najrazličnejše naloge in procese. Delo je zasnovano kot predstavitev reševanja iste problematike s pomočjo dveh različnih pristopov in predstavitev njunih prednosti in slabosti. Z uporabo tehnologije iskanja vzorca v sliki smo se problematike lotili na direkten način in v sliki sami iskali značilnost, s pomočjo katere smo iz slike razbrali tudi želeno gesto rok s prsti. Z uporabo tehnologije globokega učenja smo iskanje značilnosti prepustili umetni inteligenci, a smo zato na začetku potrebovali veliko bazo že rešenih primerov prepoznav. Dognanja iz tega dela dajejo dobra izhodišča vsem raziskovalcem in inženirjem pri nadaljnjemu raziskovanju in implementaciji sistemov slikovne prepoznave, ki temeljijo na tehnologiji strojnega vida ali globokega učenja.

Opis: Zaključno delo opisuje regulacijo plovca v sistemu zračne levitacije z izvedbo dveh različnih regulacijskih algoritmov na oddaljenem računalniku ter vplive mrežnega vodenja na izvedbo regulatorja. Vsebina naloge zajema opis komponent zračne levitacije, matematično modeliranje, izvedbo simulacije s programskim paketom Matlab/Simulink, implementacijo PID-regulatorja in regulatorja na osnovi drsnega režima. Delo vključuje primerjavo vodenja v mrežnem in nemrežnem načinu zaprtozančnega vodenja. Cilj naloge je načrtati regulatorja tako, da bosta zmožna voditi sistem preko UDP-komunikacijskega protokola z zakasnitvami.