{"id":167,"date":"2022-03-11T09:10:55","date_gmt":"2022-03-11T08:10:55","guid":{"rendered":"http:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/?page_id=167"},"modified":"2022-03-31T10:14:49","modified_gmt":"2022-03-31T08:14:49","slug":"diplomske-naloge","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/pedagosko-delo\/diplomske-naloge\/","title":{"rendered":"Diplomske in magistrske naloge"},"content":{"rendered":"\n

Diplomske in magistrske naloge pod mentorstvom:<\/h2>\n\n\n\n
\n
dr. Nenad Mu\u0161kinja<\/a><\/div>\n\n\n\n
dr. Marjan Golob<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n


Aktualne diplomske naloge (2021-2022)<\/h1>\n\n\n\n


<\/a>Razvoj algoritma za detekcijo penaste kopeli v pralnem aparatu<\/a>
Tilen Tajnik<\/a><\/strong>, 2021, magistrsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> V magistrskem delu je podrobneje predstavljen problem, ki nastaja zaradi prevelike koli\u010dine pen v pralnem stroju. Namen magistrske naloge je bil raziskati mo\u017ene re\u0161itve ob pojavu prevelike koli\u010dine pen v pralnem aparatu. V uvodnem delu so podrobneje predstavljeni klju\u010dni deli pralnega aparata, proces pranja v pralnem stroju in te\u017eave, ki jih povzro\u010di prevelika koli\u010dina pen v aparatu. Predstavljene so re\u0161itve in ukrepi ob zaznavi pen ostalih ponudnikov pralnih aparatov. V drugem delu naloge so predstavljene klju\u010dne ugotovitve na podlagi meritev in izhodi\u0161\u010da za definicijo algoritma za detekcijo pen. Definirali smo nov algoritem za detekcijo pene in opravili funkcionalni preizkus algoritmov.
Klju\u010dne besede:<\/strong> pralni aparat<\/a>, pene\u010da kopel<\/a>, detekcija pen<\/a>, pralni u\u010dinek<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 05.11.2021
Celotno besedilo<\/a> (5,55 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Projektiranje elektri\u010dne in\u0161talacije linije za nanos bitumna<\/a>
Alja\u017e Dobnik<\/a><\/strong>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> Diplomsko delo opisuje izdelavo projekta linije za nanos bitumna. Delo zajema opis zahtev naro\u010dnika, izbiro ustreznih komponent ter izdelavo elektro na\u010drta. Predstavljen je program Eplan, v katerem smo izrisali elektro na\u010drt, izbrane komponente ter posamezne dele elektro na\u010drta. Delo podrobno opi\u0161e realizacijo projekta na terenu, te\u017eave in re\u0161itve, na katere smo naleteli tekom poteka del in kon\u010dni izgled linije za nanos bitumna.
Klju\u010dne besede:<\/strong> avtomatizacija<\/a>, krmilniki<\/a>, elektroinstalacije<\/a>, o\u017ei\u010denje<\/a>, elektro na\u010drt.<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 04.11.2021
Celotno besedilo<\/a> (3,36 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Na\u010drtovanje in izbira krmilnih sistemov za pametno hi\u0161o<\/a>
Uro\u0161 Greben\u0161ek<\/a><\/strong>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> V diplomskem delu bodo predstavljeni razli\u010dni krmilni sistemi za pametno hi\u0161o, njihova zgodovina in razvoj. Prav tako bodo opisani in predstavljeni komunikacijski protokoli in razli\u010dne pametne naprave, ki jih v tak\u0161ni hi\u0161i lahko uporabimo. Ker se na trgu pojavlja vse ve\u010d ponudnikov opreme za pametni dom, ki je razli\u010dne kakovosti, bomo med seboj primerjali razli\u010dne proizvajalce le teh. Cilj diplomskega dela je najti kakovosten, cenovno ugoden ter tehni\u010dno izvedljiv element za pametno hi\u0161o glede na \u017eelje in potrebe stranke. Potrebno je vzpostaviti povezavo med razli\u010dnimi napravami s pomo\u010djo komunikacijskih protokolov in se odlo\u010diti za ustrezen produkt.
Klju\u010dne besede:<\/strong> pametna hi\u0161a<\/a>, Alexa Amazon<\/a>, Google Assistant<\/a>, KNX<\/a>, nadzor in vodenje<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 04.11.2021
Celotno besedilo<\/a> (2,47 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Sistem za merjenje in spremljanje proizvodnega procesa in izkoristkov naprave kogeneracije (SPTE)<\/a>
Nik Ple\u0161iv\u010dnik<\/a><\/strong>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> V dana\u0161njem \u010dasu je vedno ve\u010d pobud za rabo obnovljivih virov in virov z velikim izkoristkom. Pri tem imajo veliko vlogo naprave za proizvodnjo primarne elektri\u010dne energije, kjer prav tako izkoristimo sekundarno toplotno energijo naprave in jo uporabimo za pripravo tople vode. V diplomskem delu je opisana izdelava avtomatiziranega sistema meritev za naprave kogeneracije SPTE. Najprej so opisane okoli\u0161\u010dine meritvenega obmo\u010dja in podjetje, ki izdeluje naprave kogeneracije. V nadaljevanju so podani vse naloge in postopki izvajanja meritev ustreznosti kon\u010dnih naprav SPTE. Prvi sklop vklju\u010duje opis izbrane merilne opreme, projektiranje elektri\u010dnega vezja in povzetek omogo\u010denih komunikacijskih protokolov. Drugi sklop naloge predstavlja metode izdelave programa, kjer so vklju\u010deni diagrami in opisi posameznih plasti razli\u010dnih funkcij. Sledita analiza in obdelava podatkov v pripravi za poro\u010dila meritev. Podana so navodila za uporabo merilnega sistema in sklep naloge, kjer so opisane zadnje misli in mo\u017ene izbolj\u0161ave sistema merjenja kogeneracije.
Klju\u010dne besede:<\/strong> kogeneracija<\/a>, merilni sistem<\/a>, soproizvodnja SPTE<\/a>, avtomatizacija meritev<\/a>, izkoristek SPTE<\/a>, analiza in obdelava podatkov<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 04.11.2021<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Nadgradnja algoritma mehkega vodenja na programirljivem logi\u010dnem krmilniku s povezavo v okolje Matlab<\/a>
Matej Budna<\/a><\/strong>, 2021, magistrsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> Dana\u0161nji industrijski programirljivi logi\u010dni krmilniki (PLK) omogo\u010dajo vgradnjo vedno bolj sofisticirane programske kode in s tem izvajanje zahtevnih logi\u010dnih operacij v industrijskih aplikacijah. Programsko okolje TIA portal (Siemens) vklju\u010duje vi\u0161ji programski jezik SCL (Structured Control Language), ki v obliki strukturiranega programiranja omogo\u010da razvoj naprednih algoritmov za izvajanje v PLK jedru. Vodenje nelinearnih sistemov zahteva razvoj algoritmov vodenja, ki omogo\u010dajo zanesljivo delovanje po celotnem delovnem podro\u010dju. Le-ti so razviti na osnovi metod mehkega ra\u010dunanja npr. mehka logika, nevronske mre\u017ee, algoritmi za iskanje optimalnih parametrov, itd. V magistrskem delu smo se osredoto\u010dili na razvoj in raz\u0161iritev obstoje\u010de SCL kode za izvedbo mehke logike v PLK, ki izvaja aplikacije mehkega vodenja. Na\u010drtovanje algoritma je izvedeno v okolju Matlab\/Simulink z orodjem Fuzzy Control toolbox, kjer se izbrana struktura in pravila izvozijo v ustrezno SCL kodo. Tak\u0161na univerzalno prilagodljiva in prenosljiva struktura bloka (vhodi\/izhodi\/pravila) se kot SCL koda uvozi v PLK programsko okolje ter generira funkcijski blok za uporabo v aplikaciji vodenja. Na ta na\u010din je mo\u017eno funkcijske bloke razviti v razli\u010dnih verzijah TIA portala in na razli\u010dnih modelih PLK-jev. Razvite bloke smo preizkusili na laboratorijskih modelih regulacije pretoka zraka in regulaciji nivoja treh povezanih hidravli\u010dnih posod.
Klju\u010dne besede:<\/strong> Mehka logika<\/a>, TIA portal<\/a>, Matlab\/Simulink<\/a>, regulacija<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 18.10.2021
Celotno besedilo<\/a> (5,01 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Izvedba pametne elektroin\u0161talacije s standardiziranim sistemom KNX<\/a>
Renato Gaberc<\/a><\/strong>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> V diplomskem delu je predstavljen postopek samostojne implementacije pametne in\u0161talacije s sistemom KNX v novogradnjo. Naloga zajema spoznavanje sistema hi\u0161ne avtomatizacije KNX in njegove zgradbe, vklju\u010duje predstavitev uporabljenih elementov in pregled programskega okolja ETS5, v katerem je program izveden. Projekt pametne elektroin\u0161talacije je izveden v lastni re\u017eiji od pri\u010detka gradnje do kon\u010dne vselitve. V sklopu pametne in\u0161talacije so izvedena naslednja podro\u010dja: razstavljava, sen\u010dila, prezra\u010devanje ter avtomatizacija z razli\u010dnimi scenami. Upravljanje je mo\u017eno z name\u0161\u010denimi tipkami ali s pomo\u010djo uporabni\u0161kega vmesnika na telefonu.
Klju\u010dne besede:<\/strong> pametna in\u0161talacija<\/a>, pametna hi\u0161a<\/a>, KNX<\/a>, ETS5<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 18.10.2021
Celotno besedilo<\/a> (3,38 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Krmilje za sistem dveh cirkulacijskih \u010drpalk duplex<\/a>
Den Vrhovnik<\/a><\/strong>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> Pri tej nalogi smo izvedli krmilje dveh cirkulacijskih \u010drpalk za \u010drpanje vode. Z uporabo krmilnika smo preklapljali delovanje med \u010drpalkama ob vnaprej dolo\u010denem \u010dasu ali ob izpadu ene \u010drpalke. Krmilnik je tudi sprejemal signala o napaki iz frekven\u010dnih pretvornikov in intervalno preklapljal med aktivno in rezervno \u010drpalko. Krmilje smo naredili tako, da je razumljivo za uporabo in da se lahko parametri spreminjajo brez povezave z ra\u010dunalnikom.
Klju\u010dne besede:<\/strong> krmilje<\/a>, frekven\u010dni pretvornik<\/a>, programirljivi logi\u010dni krmilnik<\/a>, cirkulacijska \u010drpalka duplex<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 18.10.2021; Ogledov:<\/strong> 105; Prenosov:<\/strong> 17
Celotno besedilo<\/a> (2,24 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Nadgradnja transportnega sistema z uporabo Siemens TIA programskega orodja in SICK \u010ditalnika \u010drtne kode<\/a>
\u017diga Grilc<\/a><\/strong>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> V diplomski nalogi je predstavljena nadgradnja transportnega sistema. Cilj naloge je bil nadgraditi transportni sistem s \u010ditalnikom \u010drtne kode ter prebrane \u010drtne kode shranjevati v bazo podatkov. Prebrane \u010drtne kode smo preko SCADE z uporabo programskega jezika VBScript vpisovali v tabeli, ki se nahajata v bazi podatkov. Izdelan je bil program za avtomatsko in ro\u010dno vodenje transportnega sistema. Narejen pa je tudi SCADA sistem za spremljanje delovanja \u010ditalnika \u010drtne kode, ki omogo\u010da prikaz \u017ee prebranih \u010drtnih kod iz baze podatkov.
Klju\u010dne besede:<\/strong> transportni sistem<\/a>, \u010drtne kode<\/a>, \u010ditalnik \u010drtnih kod<\/a>, baza podatkov<\/a>, SCADA<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 24.08.2021
Celotno besedilo<\/a> (2,56 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Zasnova in izgradnja stroja za karboniranje piva in brezalkoholnih pija\u010d<\/a>
Alen Ri\u017ena<\/a><\/strong>r<\/a>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> V diplomski nalogi so predstavljeni stroj za karbonizacijo pija\u010d, njegova zgradba in njegovo delovanje ter proces karbonizacije na splo\u0161no. Predstavljene so mehanske in elektri\u010dne komponente, kot so krmilnik B&R, digitalno in analogno vhodno-izhodne, napajalne in temperaturne modularne kartice, panel in aktuatorji ter senzorji, ki so uporabljeni na stroju. Prikazani so zgradba in delo s programom Automation Studio, ustvarjanje novega projekta, konfiguracija projekta in osnov programskega jezika Automation Basic. Na koncu so opisani programi za proizvodnjo in CIP program ter program, ki se uporablja za meritev vi\u0161ine volumna produkta v zalogovniku.
Klju\u010dne besede:<\/strong> avtomatizacija<\/a>, krmilnik<\/a>, karbonator<\/a>, regulacija.<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 24.08.2021
Celotno besedilo<\/a> (3,38 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Snovanje energetsko var\u010dnega sistema za klimatizacijo in prezra\u010devanje<\/a>
Nina \u0160o\u0161i\u0107<\/a><\/strong>, 2021, magistrsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> Magistrsko delo zajema projekt avtomatizacije klimatsko-prezra\u010devalne naprave z mo\u017enostjo var\u010devanja energije. Najprej sta pojasnjeni pomembnost var\u010devanja energije in uporaba obnovljivih virov energije. Nato je opisano delovanje var\u010dnega klimatsko-prezra\u010devalnega sistema in vseh mo\u017enih re\u017eimov delovanja. Po seznanitvi z osnovnimi principi delovanja sledijo na\u010drtovanje klimatske naprave N1 in vseh njenih sestavnih elementov, razlaga vseh procesov, ki se v njej izvajajo, ter zapis programske logike za regulacijo in vodenje naprave v programu Codesys. Program je nalo\u017een na krmilnik Andivi U-DDC, na katerega sta s pomo\u010djo komunikacije I2C povezani dve vhodno-izhodni enoti U-MIO, prav tako je izvedena simulacija re\u017eima ogrevanja, hlajenja in prostega hlajenja. Na koncu je narejena aplikacija za vizualizacijo, ki nam omogo\u010da spremljanje delovanja in nastavljanje \u017eelenih vrednosti temperatur in re\u017eimov delovanja naprave.
Klju\u010dne besede:<\/strong> klimatsko-prezra\u010devalni sistem<\/a>, regulacija<\/a>, ogrevanje<\/a>, hlajenje<\/a>, prezra\u010devanje<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 16.06.2021
Celotno besedilo<\/a> (5,56 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Uporaba temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco v industrijskih aplikacijah<\/a>
\u017diga Videm\u0161ek<\/a><\/strong>, 2021, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> Diplomsko delo obravnava delovanje temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco NX-TC2405 podjetja OMRON na laboratorijskem vetrovniku. Spoznavanja temperaturnega regulatorja smo se lotili tako, da smo si zamislili laboratorijski vetrovnik z dvema segmentoma, v vsakem ima temperaturno tipalo povezano na temperaturni regulator. Delo opisuje postopek merjenja razli\u010dnih na\u010dinov regulacije s temperaturnim regulatorjem na laboratorijskem vetrovniku in zaprtozan\u010dno vodenje procesov, in sicer z dvopolo\u017eajno regulacijo, PID-regulacijo, regulacijo 2-PID in prilagodljivim nadzorom ter samodejnim ugla\u0161evanjem, ki ju ponuja podjetje OMRON. Izdelavo diplomskega dela je omogo\u010dilo podjetje MIEL Elektronika, d. o. o., ki je nudilo vso podporo pri izdelavi sistema.
Klju\u010dne besede:<\/strong> temperaturni regulator<\/a>, programirljivi logi\u010dni krmilnik \u2013 PLK<\/a>, umetna inteligenca<\/a>, samonastavljivi regulatorji<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 26.03.2021
Celotno besedilo<\/a> (3,88 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporni\u010dnega objekta na razbremenilnem kanalu ledava 1.<\/a>
Grega Cigut<\/a><\/strong>, 2020, diplomsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> Diplomsko delo obravnava daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporni\u010dnega objekta na razbremenilnem kanalu Ledava 1. Pomemben faktor odlo\u010ditve za zagotovitev popolnoma avtonomnega delovanja objekta in vklju\u010ditev le-tega v nadzorni sistem in zagotovitev oddaljenega upravljanja in vodenja so vremenske ujme. Zaporni\u010dni objekt opravlja svojo funkcijo takrat, kadar nastopijo skoraj nemogo\u010di pogoji za delo. Zato je bistveno zagotoviti ve\u010d nivojski na\u010din delovanja. Zaporni\u010dni objekt je na\u010drtovan v programskem okolju SoMachine. Algoritem se izvaja na PLC Schneider Electric TM241CE24R, SCADA pa je izvedena v okolju Proficy iFIX ++podjetja GE Digital.
Klju\u010dne besede:<\/strong> Zaporni\u010dni objekt<\/a>, programirljivi logi\u010dni krmilnik \u2013 PLC<\/a>, SCADA sistem<\/a>, centralno nadzorni sistem<\/a>, avtonomno vodenje<\/a>, daljinsko vodenje.<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 21.01.2021
Celotno besedilo<\/a> (5,52 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Napreden zaklepni sistem za avtomatska drsna vrata<\/a>
Damian Murgec<\/a><\/strong>, 2020, magistrsko delo<\/p>\n\n\n\n

Opis:<\/strong> Namen magistrske naloge je prikazati celoten in\u017eenirski pristop pri razvoju nove generacije elektri\u010dne klju\u010davnice avtomatskih drsnih vrat. Opredelili smo probleme trenutne klju\u010davnice in raziskali mo\u017ene tipe alternativnih aktuatorjev. Naro\u010dili smo nekaj vzorcev razli\u010dnih motorjev, izdelali lasten elektromagnetni aktuator in s pomo\u010djo programskega orodja Altium Designer razvili tiskana vezja za izdelavo delujo\u010dih prototipov. Po napisani programski kodi za mikrokontroler, smo klju\u010davnice skozi serijo preizkusov medsebojno primerjali in izbrali najbolj primerno klju\u010davnico za\u010detnim kriterijem.
Klju\u010dne besede:<\/strong> zaklepni sistem<\/a>, servo pogon<\/a>, kora\u010dni motor<\/a>, razvoj tiskanega vezja<\/a>, kon\u010dni avtomat prehajanja stanj<\/a>, avtomatska drsna vrata<\/a>
Objavljeno:<\/strong> 06.01.2021
Celotno besedilo<\/a> (3,61 MB)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Diplomske in magistrske naloge pod mentorstvom: Aktualne diplomske naloge (2021-2022) Razvoj algoritma za detekcijo penaste kopeli v pralnem aparatuTilen Tajnik, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je podrobneje predstavljen problem, ki nastaja zaradi prevelike koli\u010dine pen v pralnem stroju. Namen Preberi ve\u010d …<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"parent":281,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/167"}],"collection":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/167\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":279,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/167\/revisions\/279"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/281"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/lpa\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}