{"id":178,"date":"2022-02-23T11:32:18","date_gmt":"2022-02-23T10:32:18","guid":{"rendered":"http:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/?page_id=178"},"modified":"2026-05-26T10:18:40","modified_gmt":"2026-05-26T09:18:40","slug":"studentski-projekti-in-zakljucne-naloge","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/studentski-projekti-in-zakljucne-naloge\/","title":{"rendered":"\u0160tudentski projekti in zaklju\u010dne naloge"},"content":{"rendered":"\n<p>Zaklju\u010dna dela pod mentorstvom: <a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=enostavno&amp;lang=slv&amp;niz=du%C5%A1an+gleich&amp;vir=dk&amp;page=\">dr. Du\u0161an Gleich<\/a>, <a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=enostavno&amp;lang=slv&amp;niz=andrej+sarja%C5%A1&amp;vir=dk&amp;page=1\">dr. Andrej Sarja\u0161<\/a><\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator\" \/>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=97606\">Samodejno pristajanje raketnega sistema z ventilatorskim pogonom in vektorskim usmerjanjem potiska<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DSarja%25C5%25A1%2520Andrej%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Sarja\u0161 Andrej<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DKukovi%25C4%258D%2520Uro%25C5%25A1%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Kukovi\u010d Uro\u0161<\/a>, 2026, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Magistrsko delo predstavlja razvoj in preizkus raketnega sistema za samodejno navpi\u010dno pristajanje z uporabo elektri\u010dnega ventilatorskega pogona (EDF) in vektorskega usmerjanja potiska. Vklju\u010duje pregled obstoje\u010dih tehnologij, teorijo regulacije in prakti\u010dno izdelavo prototipa. Poudarek je na na\u010drtovanju mehanskih sklopov in implementaciji algoritmov za stabilizacijo. Sistem temelji na kaskadni arhitekturi regulatorjev. Rezultat je delujo\u010d prototip, sposoben samodejnega lebdenja in kontroliranega pristanka. Delo prispeva k razvoju cenovno dostopnih raziskovalnih platform za testiranje tehnologij navpi\u010dnega pristajanja.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=97588\">Analiza nelinearnih regulacijskih sistemov s strojno opremo v zanki<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=gordana+arsova&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DSarja%25C5%25A1%2520Andrej%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Sarja\u0161 Andrej<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=gordana+arsova&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DArsova%2520Gordana%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Arsova Gordana<\/a>, 2026, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;V magistrskem delu je predstavljen pristop strojne opreme v zanki (HIL) za implementacijo adaptivnega vodenja nelinearnih sistemov. Obravnavane so razli\u010dne regulacijske metode, vklju\u010dno z backstepping regulacijo, regulacijo drsnega re\u017eima (SMC), PD regulacijo ter predlaganim hibridnim pristopom. Za potrebe simulacije je BLDC motor modeliran kot sistem drugega reda v okolju Simulink, medtem ko so regulacijski algoritmi izvedeni na Beckhoff PLC-ju s komunikacijo preko protokola ADS. Rezultati ovrednotijo zmogljivost in robustnost metod ter potrjujejo u\u010dinkovitost HIL pristopa za sprotno validacijo naprednih regulacijskih strategij.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=94488\">Uporaba algoritmov globokega u\u010denja za zaznavo brezpilotnih letalnikov<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DGleich%2520Du%25C5%25A1an%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Gleich Du\u0161an<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DSarja%25C5%25A1%2520Andrej%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Sarja\u0161 Andrej<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DAndov%2520Pane%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Andov Pane<\/a>, 2025, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;V magistrskem delu je bila predstavljena metoda za zaznavanje brezpilotnih letalnikov, ki zdru\u017euje opti\u010dno kamero in radar. V opti\u010dnem podsistemu so bili objekti zaznavani z uporabo algoritma YOLOv8, implementiranega na energijsko u\u010dinkoviti platformi NVIDIA Jetson Orin Nano, ki omogo\u010da obdelavo v realnem \u010dasu. Radarski podsistem temelji na FMCW radarju, ki izkori\u0161\u010da Dopplerjev pojav pri frekvenci 10 GHz in pasovni \u0161irini 500 MHz, kar omogo\u010da natan\u010dno merjenje razdalje in hitrosti. Eksperimentalni rezultati so pokazali, da zdru\u017eevanje opti\u010dnih in radarskih podatkov pove\u010da robustnost in zanesljivost zaznavanja brezpilotnih letalnikov v razli\u010dnih okolijskih pogojih.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=94670\">Na\u010drtovanje in izvedba agilnega dvokolesnega mobilnega robota z gibljivim zgornjim trupom<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=JON+TOFANT+&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DSarja%25C5%25A1%2520Andrej%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Sarja\u0161 Andrej<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=JON+TOFANT+&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DTofant%2520Jon%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Tofant Jon<\/a>, 2025, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;V magistrskem delu je obravnavan razvoj in izdelava dvokolesnega robota, sposobnega samouravnote\u017eevanja, vo\u017enje po neravnem terenu ter premagovanja razli\u010dnih ovir. Glavni cilj naloge je bil zasnovati sistem, ki zdru\u017euje mehansko zasnovo, krmilne algoritme in senzoriko za stabilno in agilno gibanje. Mehani\u010dna konstrukcija vklju\u010duje robusten okvir, pogonski sistem in napajalni sistem, optimiziran za minimalno spremembo te\u017ei\u0161\u010da med vo\u017enjo. Krmilni del temelji na uporabi LQI regulatorja za uravnote\u017eenje, dopolnjenega z algoritmi za agilno vo\u017enjo in gibanje trupa. V delu so predstavljene simulacije, implementacija na mikrokrmilniku STM32 in eksperimentalni preizkusi. Rezultati ka\u017eejo, da robot dosega stabilno uravnote\u017eenje, odzivno vo\u017enjo in robustnost na motnje, kar potrjuje ustreznost izbrane zasnove in pristopov vodenja.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=85167\">Vektorsko vodenje zra\u010dne potisne sile togo vpetega pogona<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DKarner%2520Timi%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Karner Timi<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DSarja%25C5%25A1%2520Andrej%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Sarja\u0161 Andrej<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DKukovi%25C4%258D%2520Uro%25C5%25A1%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Kukovi\u010d Uro\u0161<\/a>, 2023, diplomsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Diplomsko delo obravnava vektorsko vodenje potiska zra\u010dnega ventilatorja, ki vpliva na naklon celotnega mehanizma. Vektorsko vodenje se dose\u017ee z nagibnim mehanizmom (ang. gimbal) in se uporablja v letalstvu s poudarkom na voja\u0161kih bojnih letalih za pove\u010danje okretnosti letalskega plovila. Opisani koncepti se lahko uporabijo tudi kot podlaga za izvedbo vektorskega vodenja raketnega pogona. Diplomsko delo zavzema opis koncepta vektorskega vodenja s primeri 3D modeliranja mehanizma. Nazadnje obsega \u0161e sintezo zaprto-zan\u010dnega sistema in njegovo implementacijo. Rezultati prikazujejo u\u010dinkovitost vektorskega vodenja za pove\u010danje okretnosti letalnega sistema.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=85300\">Razvoj robotskega manipulatorja za detekcijo objektov z uporabo konvolucijske nevronske mre\u017ee<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=JON+TOFANT+&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DKarner%2520Timi%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Karner Timi<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=JON+TOFANT+&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DSarja%25C5%25A1%2520Andrej%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Sarja\u0161 Andrej<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=JON+TOFANT+&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DTofant%2520Jon%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Tofant Jon<\/a>, 2023, diplomsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;V diplomskem delu smo izdelali robotski manipulator. V ta namen smo razvili algoritme za izvajanje giba iz to\u010dke v to\u010dko ter linearnega giba. Pri izvajanju teh gibov smo uporabili kvadratni, kubi\u010dni ter sinusni profil poti. Ustvarili smo grafi\u010dni vmesnik za nadzorovanje robotskega manipulatorja. Robot smo nadgradili s kamero. Z uporabo nevronske mre\u017ee in strojnim vidom smo izdelali aplikacijo, kjer vrh robota sledi roki uporabnika. Algoritme gibanja in profile poti smo predhodno simulirali z uporabo programa MSC Adams.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=81165\">Razvoj zra\u010dno sklopljenega georadarja za detekcijo eksplozivnih teles na brezpilotnem zrakoplovu<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DGleich%2520Du%25C5%25A1an%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Gleich Du\u0161an<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3D%25C5%25A0ipo%25C5%25A1%2520Danijel%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">\u0160ipo\u0161 Danijel<\/a>, 2022, doktorska disertacija<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Doktorska disertacija predstavlja razvoj zra\u010dno sklopljenega georadarja za detekcijo eksplozivnih teles pod povr\u0161ino zemlje za primarno uporabo na brezpilotnem zrakoplovu (UAV-ju). Ker je te\u017ea in avtonomija tak\u0161nega UAV-ja izjemno kriti\u010dna, to zahteva posebno skrb pri razvoju tak\u0161nega georadarskega sistema. S tem namenom je izdelan georadar, ki oddaja kontinuirano valovanje s stopni\u010dastim frekven\u010dnim korakom (SFCW). Uporaba te metode ter skrbno na\u010drtovanega sprejemnika, ki temelji na hibridni analogno-digitalni super-heterodinski arhitekturi je na koncu izlo\u010dila potrebo po mo\u010dnostnem oja\u010devalniku oddanega signala. Tak\u0161en pristop nam je omogo\u010dil izdelati celoten sistem z uporabo integriranih elektronskih komponent in s tem zagotoviti nizko porabo elektri\u010dne energije ter kompaktno izvedbo. Kljub vsemu pa sistem nudi resolucijo v nekaj centimetrskem obmo\u010dju, kar omogo\u010da detekcijo tudi najmanj\u0161ih eksplozivnih teles. Sistem je preizku\u0161en v laboratorijskem okolju, kot tudi na testnem poligonu v kombinaciji s komercialnim brezpilotnim zrakoplovom. Z namenom, da bi zagotovili \u0161e ve\u010djo uspe\u0161nost detekcije, smo \u0161e vpeljali uporabo polarizacije, ki obstoje\u010do georadarsko sliko raz\u0161iri na ve\u010dkanalno. Dodatno smo prav tako razvili sistem za odpravljanje neza\u017eelenih odbojev, ki slednje odstrani \u017ee na samem vhodu sprejemnika; s tem pa omogo\u010di, da tar\u010de interesa, ki so ponavadi \u0161ibke, dodatno oja\u010damo.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=82919\">Razvoj vodenja brezpilotnih zrakoplovov za bistati\u010dni radar<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=smogavec+primo%C5%BE&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DGleich%2520Du%25C5%25A1an%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Gleich Du\u0161an<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=smogavec+primo%C5%BE&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DSmogavec%2520Primo%25C5%25BE%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Smogavec Primo\u017e<\/a>, 2022, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;V magistrski nalogi je opisana zasnova sistema dveh zrakoplovov, razvoj algoritmov vodenja in generiranja trajektorije. Podane so osnovne ena\u010dbe zemljepisnih izra\u010dunov, ki predstavljajo osnovne gradnike algoritmov. Razviti so trije algoritmi vodenja, in sicer algoritem preleta med dvema definiranima koordinatama, algoritem kro\u017enega manevra obra\u010danja in algoritem generiranja trajektorije su\u017eenjskega zrakoplova, definirane na osnovi trajektorije zrakoplova gospodar. Predlagana re\u0161itev omogo\u010da sinhron let zrakoplovov, namenjenih bistati\u010dnemu radarju. Opisani so sestava sistema, funkcionalnost komponent in medsebojna povezanost. Implementiran je razvijajo\u010d se protokol IEEE 802.11ah brez\u017ei\u010dnega omre\u017eja za komunikacijo med zrakoplovoma. Razviti algoritmi vodenja so testirani v simulacijskem okolju in na realnem sistemu.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=80720\">Razvoj uporabni\u0161kega vmesnika za prikazovanje dejanske in \u017eelene trajektorije simpleRTK2B modula<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=kristijan+polovi%C4%8D&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DKlan%25C4%258Dnik%2520Simon%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Klan\u010dnik Simon<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=kristijan+polovi%C4%8D&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DGleich%2520Du%25C5%25A1an%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Gleich Du\u0161an<\/a>,&nbsp;<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?lang=slv&amp;type=napredno&amp;niz=kristijan+polovi%C4%8D&amp;vir=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DPolovi%25C4%258D%2520Kristijan%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Polovi\u010d Kristijan<\/a>, 2021, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Namen te magistrske naloge je vzpostavitev RTK sistema, ki bo imel mo\u017enost delovanja v treh razli\u010dnih na\u010dinih ter razvoj uporabni\u0161kega vmesnika, ki bo omogo\u010dal ozna\u010devanje \u017eelenega obmo\u010dja, generiranje najkraj\u0161e poti in prikazovanje trenutnih koordinat RTK sprejemnika v realnem \u010dasu. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu je v celoti prikazan postopek konfiguracije RTK naprav, nastavitev bazne postaje, prenos RTK korekcije preko radio komunikacije in uporaba UBX protokola. V drugem delu pa je predstavljen postopek izdelave uporabni\u0161kega vmesnika z najpomembnej\u0161imi odseki algoritma, implementacijo ROS sistema in rezultati na terenu opravljenih meritev.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?id=80252&amp;lang=slv\">Ocenjevanje vla\u017enosti tal z uporabo radarskih slik in globokega u\u010denja<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;lang=slv&amp;stl0=Avtor&amp;niz0=Toma%C5%BE+Peterkovi%C4%8D\">Toma\u017e Peterkovi\u010d<\/a>, 2021, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mre\u017e. V vsebini zaklju\u010dnega dela je opisano raziskovalno delo s podro\u010dja uporabe polarimetri\u010dnega SAR-a. Namen dela je na\u010drtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko dolo\u010di vla\u017enost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mre\u017ee, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomo\u010djo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in na\u010drtovanje globoke konvolucijske nevronske mre\u017ee se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?id=80050&amp;lang=slv\">Razpoznavanje obraza z lasersko in radarsko tehniko<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;lang=slv&amp;stl0=Avtor&amp;niz0=Arben+Jahiri\">Arben Jahiri<\/a>, 2021, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;V magistrskem delu je opisan in predstavljen postopek zaznave in razpoznave obraza s pomo\u010djo radarske in laserske tehnike. V prvem delu je opisano delovanje radarja in predstavljeni postopki postavitev tar\u010d v vidno obmo\u010dje radarja ter procesiranje signalov za pridobitev kon\u010dne slike. V drugem delu je prikazan postopek zajemanja slik zaznanih obrazov s Kinectom in u\u010denje modela s Siamsko nevronsko mre\u017eo za razpoznavanje obrazov. V sklepu so predstavljeni rezultati raziskave in preverjanja zaznave ter razpoznave obraza z radarjem in s Kinectom.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?id=79172&amp;lang=slv\">Prepoznava prstov s pomo\u010djo globokega u\u010denja<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;lang=slv&amp;stl0=Avtor&amp;niz0=Robert+Kopu%C5%A1ar\">Robert Kopu\u0161ar<\/a>, 2021, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Magistrsko delo obravnava problematiko prepoznavanja prstov na roki, s pomo\u010djo katere lahko v ozadju upravljamo najrazli\u010dnej\u0161e naloge in procese. Delo je zasnovano kot predstavitev re\u0161evanja iste problematike s pomo\u010djo dveh razli\u010dnih pristopov in predstavitev njunih prednosti in slabosti. Z uporabo tehnologije iskanja vzorca v sliki smo se problematike lotili na direkten na\u010din in v sliki sami iskali zna\u010dilnost, s pomo\u010djo katere smo iz slike razbrali tudi \u017eeleno gesto rok s prsti. Z uporabo tehnologije globokega u\u010denja smo iskanje zna\u010dilnosti prepustili umetni inteligenci, a smo zato na za\u010detku potrebovali veliko bazo \u017ee re\u0161enih primerov prepoznav. Dognanja iz tega dela dajejo dobra izhodi\u0161\u010da vsem raziskovalcem in in\u017eenirjem pri nadaljnjemu raziskovanju in implementaciji sistemov slikovne prepoznave, ki temeljijo na tehnologiji strojnega vida ali globokega u\u010denja.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?id=77426&amp;lang=slv\">Omre\u017eno nelinearno vodenje sistema zra\u010dne levitacije<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;lang=slv&amp;stl0=Avtor&amp;niz0=Jure+Ivartnik\">Jure Ivartnik<\/a>, 2020, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Zaklju\u010dno delo opisuje regulacijo plovca v sistemu zra\u010dne levitacije z izvedbo dveh razli\u010dnih regulacijskih algoritmov na oddaljenem ra\u010dunalniku ter vplive mre\u017enega vodenja na izvedbo regulatorja. Vsebina naloge zajema opis komponent zra\u010dne levitacije, matemati\u010dno modeliranje, izvedbo simulacije s programskim paketom Matlab\/Simulink, implementacijo PID-regulatorja in regulatorja na osnovi drsnega re\u017eima. Delo vklju\u010duje primerjavo vodenja v mre\u017enem in nemre\u017enem na\u010dinu zaprtozan\u010dnega vodenja. Cilj naloge je na\u010drtati regulatorja tako, da bosta zmo\u017ena voditi sistem preko UDP-komunikacijskega protokola z zakasnitvami.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?id=75249&amp;lang=slv\">Zaznava dihanja in sr\u010dnega utripa z radarjem<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;lang=slv&amp;stl0=Avtor&amp;niz0=Robert+%C5%A0oln\">Robert \u0160oln<\/a>, 2019, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;Cilj magistrske naloge je zaznava dihanja in sr\u010dnega utripa. Uporabili smo radarsko tehnologijo, in sicer na tri razli\u010dne na\u010dine oddajanja in sprejemanja EM valov. Za vse tri na\u010dine delovanja smo podali teoreti\u010dno izhodi\u0161\u010de in izvedli meritve. Na\u010dini delovanja, ki smo jih uporabili, so frekven\u010dno moduliran zvezni, frekven\u010dno kora\u010den zvezni in pulzni. Na koncu smo na podlagi meritev ocenili primernost posameznega na\u010dina delovanja in radarja, na katerem je implementiran. Obdelavo signalov za vse sisteme smo izvedli v programskem okolju MATLAB.<\/p>\n\n\n\n<ul><li><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=55653\">Dolo\u010danje zuzanjih koordinat objekta s pomo\u010djo dveh kamer<\/a><br><a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3D%25C5%25A0ipo%25C5%25A1%2520Danijel%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">\u0160ipo\u0161 Danijel<\/a>,\u00a0<a href=\"https:\/\/dk.um.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=KljucneBesede&amp;niz0=detekcija&amp;lang=slv&amp;vir=-1&amp;tip=-1&amp;jezik=-1&amp;page=1&amp;fullOnly=false&amp;fields=operator%3DAND%26query%3DGleich%2520Du%25C5%25A1an%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DAvtorji%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DOpis%7Coperator%3DAND%26query%3D%26column%3DLetoIzida\">Gleich Du\u0161an<\/a>, 2015, magistrsko delo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Opis:<\/strong>&nbsp;V tem delu je opisan postopek za dolo\u010ditev zunanjih koordinat objekta z uporabo dveh kamer in pomo\u010djo metod strojnega vida. Sistem na ta na\u010din omogo\u010da brezsti\u010dno dolo\u010ditev zunanjih koordinat objekta oz. aktivnega markerja. Izdelali smo dva markerja in preizkusili njuno to\u010dnost dolo\u010danja zunanjih koordinat. Pridobljeno znanje iz prvega sklopa dela smo uporabili \u0161e za dolo\u010danje zunanjih koordinat orientacije glave. V za\u010detnih poglavjih so opisane osnove digitalne fotografije in teoreti\u010dno ozadje popa\u010ditev, ki so prisotne ob zajetju slike s kamero. Opisan je tudi postopek modeliranja omenjenih popa\u010ditev. Naslednja poglavja zajemajo pristop in na\u010drtovanje sistema z markerjem. Pri tem je najve\u010dji izziv predstavljala ocena to\u010dnosti pozicije in ocena hitrosti sledenja markerja. V nadaljevanju je opisana \u0161e metoda, izra\u010duna zunanjih koordinat orientacije glave, ter problemi, ki so se pojavili med samim delom. Na koncu so podani merilni rezultati primerjav obeh markerjev, ter uspe\u0161nost dolo\u010danja pozicije glave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zaklju\u010dna dela pod mentorstvom: dr. Du\u0161an Gleich, dr. Andrej Sarja\u0161 Samodejno pristajanje raketnega sistema z ventilatorskim pogonom in vektorskim usmerjanjem potiskaSarja\u0161 Andrej,&nbsp;Kukovi\u010d Uro\u0161, 2026, magistrsko delo Opis:&nbsp;Magistrsko delo predstavlja razvoj in preizkus raketnega sistema za samodejno navpi\u010dno pristajanje z uporabo <a href=\"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/studentski-projekti-in-zakljucne-naloge\/\" class=\"read-more\">Read More &#8230;<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/178"}],"collection":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=178"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/178\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1730,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/178\/revisions\/1730"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/losdv\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=178"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}