{"id":172,"date":"2022-02-03T13:54:54","date_gmt":"2022-02-03T12:54:54","guid":{"rendered":"http:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/?p=172"},"modified":"2026-03-13T14:34:53","modified_gmt":"2026-03-13T13:34:53","slug":"zacetne-stopnje-povrsinske-funkcionalizacije-polimerov-s-plazemskimi-radikali","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/zacetne-stopnje-povrsinske-funkcionalizacije-polimerov-s-plazemskimi-radikali\/","title":{"rendered":"Za\u010detne stopnje povr\u0161inske funkcionalizacije polimerov s plazemskimi radikali"},"content":{"rendered":"\n

O PROJEKTU<\/p>\n\n\n\n

\u0160ifra projekta:                J2-1728<\/p>\n\n\n\n

Trajanje projekta:           1. julij 2019 – 30. junij 2022<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Vsebina projekta:<\/p>\n\n\n\n

Plazemska aktivacija polimernih materialov je v zadnjem desetletju pritegnila ogromno pozornosti znanstvene sfere. Obi\u010dajno se plazma kisika uporablja za funkcionalizacijo povr\u0161ine polimera s polarnimi funkcionalnimi skupinami kot so hidroksilna, karbonilna, peroksi, estrska, karboksilna in karbonatna. Za ugotavljanje vrste in koncentracije razli\u010dnih funkcionalnih skupin na povr\u0161ini polimerov je na voljo veliko eksperimentalnih tehnik, vendar se najve\u010dkrat uporablja rentgenska fotoelektronska mikroskopija (XPS). Obi\u010dajno je polimer, ki je bil obdelan s plinsko plazmo pri dolo\u010denih pogojih, izpostavljen zraku in nato analiziran z metodo XPS, ki deluje v podro\u010dju ultra visokega vakuma (UVV). Funkcionalizacija povr\u0161ine je tako posledica sinergisti\u010dnih u\u010dinkov razli\u010dnih vrst plazemskih radikalov kot tudi naknadnih reakcij do katerih pride po izpostavitvi vzorca atmosferskemu tlaku med prenosom vzorca iz nizkotla\u010dnega plazemskega sistema v UVV sistem namenjen povr\u0161inskim analizam. Vsaka izpostavljenost funkcionaliziranega polimera nekontroliranemu okolju lahko povzro\u010di dodatne, pogosto nepredvidljive povr\u0161inske spremembe. Temu se lahko izognemo na osnovi in-situ obdelave povr\u0161ine polimera s plazmo brez prekinitve vakuuma tj. v predobdelovalni komori, pritrjeni na instrument za karakterizacijo povr\u0161ine. Kljub prizadevanjem \u0161tevilnih raziskovalnih skupin so za\u010detne stopnje formiranja povr\u0161inskih funkcionalnih skupin \u0161e vedno nejasne in verjetno odvisne od posebne konfiguracije plazemskega reaktorja in plazemskih parametrov.<\/p>\n\n\n\n

V okviru na\u0161ega projekta se bodo zato izvajali poskusi za\u010detnega razvoja funkcionalnih skupin, takoj po izpostavitvi vzorca polimera plazmi kisika brez prekinitve vakuma. Znanstveni izziv tega projekta je dolo\u010ditev vrste funkcionalnih skupin, ki se na za\u010detku formirajo na povr\u0161ini izbranih polimerov ob njihovi izpostavitvi izbranim reaktivnim plazemskim radikalom (zlasti nevtralnih atomom) in dolo\u010ditev doze reaktivnih plazemskih radikalov, potrebnih za nasi\u010denje povr\u0161ine polimera s specifi\u010dno funkcionalno skupino.<\/p>\n\n\n\n

Uporabljen bo posebej izdelan eksperimentalni sistem, ki je sestavljen iz i) predkomore za plazemsko obdelavo vzorcev (vakuumsko kompatibilno z XPS napravo), ki bo omogo\u010dala nastavljivo gostoto omenjenih vrst plazemskih radikalov v obmo\u010dju med 1016 in 1020 m-3, ii) kataliti\u010dnih sond, ki lahko merijo gostoto v realnem \u010dasu in iii) XPS spektrometra z visoko lo\u010dljivostjo za povr\u0161insko karakterizacijo. Uporabljen eksperimentalni sistem bo tako omogo\u010dal, da bodo vsi eksperimenti potekali in-situ. Rezultat bo baza podatkov o funkcionalnih skupinah, formiranih na povr\u0161ini razli\u010dnih polimerov in potrebna doza plazemskih radikalov (objavljena kot monografija) ter ve\u010d znanstvenih \u010dlankov.<\/p>\n\n\n\n

PROJECT PHASES:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The project is divided into several work packages (WP):<\/p>\n\n\n\n

WP1:<\/strong>   Coordination and project management<\/p>\n\n\n\n

WP2:<\/strong>   Construction of plasma sources<\/p>\n\n\n\n

WP3:<\/strong>   Characterization of plasma radicals<\/p>\n\n\n\n

WP4:<\/strong>   Treatment of polymers and in-situ characterization<\/p>\n\n\n\n

WP5:<\/strong>   Preparation of a database and writing of monography and scientific papers<\/p>\n\n\n\n

PROJECT GROUP:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Project leader: <\/strong>doc. dr. Manja Kure\u010di\u010d (SICRIS)<\/a><\/p>\n\n\n\n

Participating research organizations and researchers:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

University of Maribor, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science<\/strong><\/p>\n\n\n\n

doc. dr. Manja Kure\u010di\u010d (SICRIS)<\/a><\/p>\n\n\n\n

Jo\u017eef <\/strong>Stefan Institute<\/strong><\/p>\n\n\n\n

red. prof. dr. Miran Mozeti\u010d (SICRIS)<\/a><\/p>\n\n\n\n

doc. dr. Janez Kova\u010d (SICRIS)<\/a><\/p>\n\n\n\n

ELVEZ d.o.o.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

dr. \u017diga Gosar (SICRIS)<\/a><\/p>\n\n\n\n

INDUKTO d.o.o.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

dipl. ing. Branko Petri\u010d (SICRIS)<\/a><\/p>\n\n\n\n

Project is funded by Slovenian Research Agency<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

O PROJEKTU \u0160ifra projekta:                J2-1728 Trajanje projekta:           1. julij 2019 – 30. junij 2022 Vsebina projekta: Plazemska aktivacija polimernih materialov je v zadnjem desetletju pritegnila ogromno pozornosti znanstvene sfere. Obi\u010dajno se plazma kisika uporablja za funkcionalizacijo povr\u0161ine polimera s polarnimi Read More …<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172"}],"collection":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=172"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":596,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172\/revisions\/596"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=172"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=172"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/au.feri.um.si\/leoss\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=172"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}