Avtomatika

Avtomatika je vedno razvijajoča se interdisciplinarna panoga, ki vključuje uporabo tehnologije za lajšanje človeškega dela ali povečanje umskih in/ali fizičnih sposobnosti človeka.

Včasih je to pomenilo mehanizacijo nekaterih enostavnih procesov, danes pa vključuje sodobne in napredne tehnologije za doseganje različnih ciljev. Ti so:
• različni principi zaprtozančnega vodenja za dosego želenih lastnosti zapletenih procesov,
• robotske tehnologije za zagotavljanje prožnosti posameznih sistemov znotraj avtomatizirane serijske proizvodnje,
• obdelava, prenos in distribucija podatkov za avtomatizacijo informacijskih tokov ter
• tehnike umetne inteligence za zagotavljanje hitrih in odmevnih odločitev.

Vsi ti cilji zahtevajo upravljanje z velikim številom informacij v realnem času, kar pa je možno samo z uporabo napredne računalniške tehnologije.

Avtomatka in računalništvo se srečata pri uporabi računalniške tehnologhije za reševanje inženirskih problemov, kot so načrtovanje, analiza in proizvodnja tehničnih izdelkov ter planiranje in vodenje različnih tehničnih procesov.

Interdisciplinarnost programa daje večje možnosti za zaposlovanje ter večjo prožnost in sposobnost diplomantov.

Diplomanti bodo poleg aplikativnih, načrtovalskih in sistemskih inženirskih veščin obvladali tudi programiranje in načtrovanje vmesnikov za industrijo ter vodenje proizvodnih ali procesnih postopkov.

Naša naloga je izobraziti prvovrstne inženirje, ki bodo lahko delali kot: inženirji, raziskovalci in upravitelji v sodobnih načrtovalskih, proizvodnih, procesnih in računalniško podprtih industrijah.

 

Avtomatika je tudi veda o avtonomnih sistemih. Avtonomni sistem je sistem, ki lahko opravlja različne naloge brez pomoči ali nadzora človeka. Avtonomni sistemi tako izvajajo različne naloge ali zapletene procese ter s tem pomagajo pri našem delu, bivanju in življenju.

Avtomatika in avtonomni sistemi so danes prisotni na vseh področjih človeške aktivnosti. Pomen in vloga avtonomnih sistemov strmo narašča, saj slednji neposredno in pomembno povečujejo človeško storilnost, učinkovitost in varnost, hkrati pa razbremenjujejo ljudi monotonih, neproduktivnih ali nevarnih opravil.

Avtonomnih sistemov je skorajda nešteto: od domače centralne kurjave, ki skrbi za naše dobro počutje ter minimalno porabo energije, industrijskih proizvodnih sistemov, ki povečujejo produktivnost, dodano vrednost ter kakovost izdelkov, pa vse do medplanetarnih sond oziroma robotov, ki samostojno raziskujejo oddaljene planete v ekstremnih in človeku povsem neprijaznih okoljih.

Avtomatika je interdisciplinarna, dinamična in hitro razvijajoča se veda. Vključuje in združuje različna znanja s področja krmilne in regulacijske teorije, senzorike, aktuatorjev, (tele)komunikacij, elektronike, informatike, strojev in naprav, računalništva, procesov, itd. Okvirna zgradba slehernega avtonomnega sistema je prikazana na sliki 1. Sistem, ki opravlja avtonomne naloge v okolju sestavljajo:

- čutila – senzorji (ti skrbijo za pridobivanje informacij iz okolja),
- sistem za vodenje (ta analizira informacije, ki jih dobi iz okolja, ter krmili aktuatorje) ter
- izvršni organi - aktuatorji (ti vplivajo na sistem ali okolje v katerem se sistem nahaja).

p-avtomatika

Slika ponazarja tudi eno temeljnih načel na katerih slonijo sistemi za avtomatizacijo: zaprto zanko. Pri zaprto-zančnem vodenju, avtonomni sistem s pomočjo senzorjev pridobi podatke iz okolja v katerem se nahaja ali katerega vodi. Te podatke nato analizira in pogosto primerja s drugimi razpoložljivimi informacijami in starimi podatki. Na osnovi opravljene analize sistem za vodenje upravlja z aktuatorji, ki vplivajo na okolje. Spremembe v okolju, ki jih povzročijo aktuatorji zaznajo senzorji. S tem se regulacijska zanka zaključi oziroma zapre. Na okolje pa ne vplivajo le aktuatorji ampak tudi vrsta drugih, predvidljivih, manj predvidljivih ali nepredvidljivih pojavov. Prav zaprta zanka omogoča prilagajanje in obvladovanje teh nepredvidljivih vplivov na način, ki zagotavlja optimalno delovanje avtonomnega sistema. Poznamo različne principe zaprto-zančnega vodenja s katerimi lahko dosežemo različne želene lastnosti zapletenih procesov.

Avtonomni sistemi pa so seveda precej več kot zaprta zanka. Sodobni avtomatski sistemi izdatno slonijo na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. Le-te lahko zagotavljajo prožnost posameznih sistemov znotraj avtomatizirane serijske proizvodnje, zagotavljajo obdelavo, prenos in distribucijo podatkov za avtomatizacijo informacijskih tokov ter omogočajo tehnike umetne inteligence za zagotavljanje hitrih in odmevnih odločitev. Vsi ti cilji zahtevajo upravljanje z velikim številom informacij v realnem času, kar pa je možno samo z uporabo napredne računalniške tehnologije. Avtomatika in računalništvo se srečata pri uporabi računalniške tehnologije za reševanje inženirskih problemov, kot so načrtovanje, analiza in proizvodnja tehničnih izdelkov ter planiranje in vodenje različnih tehničnih procesov.

Lik diplomanta: Interdisciplinarnost programa daje večje možnosti za zaposlovanje ter večjo prožnost in sposobnost diplomantov. Diplomanti bodo poleg aplikativnih, načrtovalskih in sistemskih inženirskih veščin obvladali tudi programiranje in načrtovanje vmesnikov za industrijo ter vodenje proizvodnih ali procesnih postopkov. Naša naloga je izobraziti prvovrstne inženirje, ki bodo lahko delali kot: inženirji, raziskovalci in upravitelji v sodobnih načrtovalskih, proizvodnih, procesnih in računalniško podprtih industrijah.

 

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov.

EU Cookie Directive Module Information